Betnava, kje je tvoja slava?

V nedeljo, 12. 5. 2019, smo Stopinje mesta že četrto leto zapored pripravile sprehod v okviru globalne sprehajalne akcije Jane’s walk. Tokrat smo se odločile za Betnavski gozd, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo, saj se je na sprehodu, kljub nekoliko slabšemu vremenu, zbralo ogromno ljudi, ki jim ni vseeno za mestno zelenje in gozd, ki se nahaja v neposredni bližini bivanjskih naselij. Sprehajalke_ci so s svojimi pogledi, mnenji, izkušnjami in vprašanji sooblikovale_i sprehod. Pridružil se nam je tudi g. Darko Pristovnik iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v spektru svojih strokovnih znanj našel odgovore na prav vsako vprašanje ter nas vse skupaj poučil o nekaterih zadevah vezanih na mestne gozdove in drevesa nasploh. Prav to, da ljudje, ki bivajo in se zadržujejo na nekem območju oziroma tam preživijo veliko časa, na sprehodu strnejo glave, skupaj spoznajo kaj novega, izpostavijo probleme in razmišljajo o potencialnih rešitvah, je glavni namen urbanih sprehodov Jane’s walk. Pobuda Jane’s Walk izhaja iz Toronta, prvi sprehod so izvedle_i leta 2007, leto po smrti kanadsko-ameriške urbanistke Jane Jacobs, katere dragocena sporočila in duhovna zavest se na sprehodih sedaj širijo po vsem svetu. Geslo tovrstnih sprehodov je »hodi, opazuj, povezuj«, glavni namen pa povezovanje prebivalk_cev z bivanjskim okoljem in odkrivanje potencialov neizkoriščenih območji. Jane Jacobs je v svojih besedilih kritizirala odtujeno urbanistično načrtovanje in arhitekturo, arhitektom in urbanistom pa očitala strokovno aroganco in nerazumevanje človeškega merila in vsakdanjih potreb. Zavrgla je tezo, da arhitekt_ka najbolje ve, kaj je dobro za ljudi in da racionalistično planiranje od zgoraj navzdol prilagaja ravnanje ljudi predstav o dobro in racionalno urejenem mestu. Analizirala je ulično življenje in opozarjala, da se funkcije morajo medsebojno prepletati, da je raznovrstnost mestnih predelov nujna, saj daje notranjo in vsestransko razvojno moč. S svojim delom je razkrivala dragocenost živahnega življenjskega utripa, ostro pa je nasprotovala novim načrtovanim območjem, ki so iz prenovljenih ulic izbrisala vsakdanje življenje.

Betnavski gozd skupaj s Pekrsko gorco, Mestnim parkom in okoliškimi griči ter Stražunskim gozdom tvori zeleni obroč okoli Maribora in mesto povezuje z bolj zelenim zaledjem. Ima status parkovnega gozda, kar pomeni, da je na območju mesta in je namenjen dnevni rekreaciji. Tak status ima še zahodni del Stražunskega gozda in območje Mestnega parka za Kalvarijo in Piramido. Gozdarke_ji in krajinarke_ji ter ostale_i načrtovalke_ci se glede klasifikacije sicer ne strinjajo, za prve termin parkovni gozd ne obstaja (zgolj park ali gozd), druge_i pa ga redno uporabljajo. Ozko območje Betnavskega gozda se razprostira na 27,39 ha in ima 349 m2/ha lesne zaloge. Na slabi tretjini je ograjeno, varovano območje vodnega zajetja, prehod ter zadrževanje v zaščitenem pasu pa je strogo prepovedano. Če vas zanima, katera drevesa lahko najdete v Betnavskem gozdu, je njegova sestava sledeča: beli gaber (31%), graden (23), rdeči bor (21%), smreka (17%), robinja (2%), bukev (2%), zeleni bor (2%), veliki jesen (2%). Darko Pristovnik je povedal, da je Betnavski gozd iz gospodarskega vidika precej star in bi ga bilo nujno pomladiti z mlajšimi drevesi, starejša pa posekati za les in vzdrževati gozdnatost, lesno zalogo in prirastek. Drugačnega menja so bile_i udeležene_i, ki na gozd ne gledajo iz lesnoproizvodne in gospodarske perspektive. Namen Zavoda za gozdove Slovenije kot upravljalca gozda v državni lasti je, kot je pojasnil g. Darko, pospeševanje naravne drevesne sestave, ohranjanje pestrosti gozda in estetsko zanimivih dreves (drevesa zanimivega habitusa), po končani gozdni proizvodnji pa želijo vzpostaviti gozdni red in urediti infrastrukturo v njem.

Betnavski gozd je zaradi svoje lokacije priljubljena točka za preživljanje prostega časa številnih Mariborčank_ov. Poleg sprehajanja in teka je v zadnjem času zelo popularna nordijska hoja. V času Jugoslavije se je v gozdu postavila trim steza, ki je ljudem omogočala nov način vadbe v naravi. V gozdu so bile po vzoru takih rekreacijskih poti v Švici postavljene postojanke z različnimi vajami, namenjene krepitvi različnih mišic, urjenju ravnotežja in koordinacije, ponekod so bile opremljene še z ovirami ali drugimi objekti za vadbo. Trenutno v gozdu ne moremo govoriti o funkcionalni trim stezi, tu in tam lahko najdemo le še kak njen ostanek. Na sprehodu smo ugotovile_i, da v kolikor bi s strani uporabnic_kov na upravljalca, Zavod za gozdove Slovenije, prišla resna pobuda in želja po realizaciji kakšne ideje v gozdu, le-ta nujno ne bi naletela na gluha ušesa. K različnim aktivnostim za izboljšanje gozda so pripravljene_i pristopiti tudi iz Slovenskih državnih gozdov d. o. o. V gozdu je trenutno urejen Pustolovski park Betnava s sedmimi različno zahtevnimi progami in številnimi zanimivimi postojankami. V njegovi neposredni bližini je jasa z goloma za mali nogomet in nadstrešnica za počitek in druženje, nekoliko vstran pa še improviziran kolesarski poligon. Nastal je v jamah, ki so nastale zaradi bomb v času druge svetovne vojne, sprehajalke_ci so povedale_i, da so se mladi tam nekoč vozili s poniji. Ko nas je pot peljala mimo nadstrešnice, smo ugotovile_i, da bi bilo dobro, če bi s seboj imele_i vrečke za smeti, saj je tam ob improviziranem košu za smeti ležalo ogromno odpadkov, ki bi jih lahko spotoma počistile_i. Ker smeti na licu mesta nismo mogle_i odstraniti, smo samo naslovile_i očiten večplasten problem. Predlagano je bilo, da bi se na več točkah po gozdu postavili koši za smeti. Uporabnice_ki so povedale_i, da jih pogrešajo in da smeti sodijo v koše, ne pa na tla. Vendar iz Zavoda za gozdove menijo, da koši v gozd ne sodijo, saj spodbujajo puščanje odpadkov v gozdu, namesto da bi jih uporabniki odnesli s seboj iz tega območja v primerno odlagalno mesto. Hkrati je koše potrebno prazniti, kar prinaša obveze in stroške. Za smeti pa je zmeraj odgovoren lastnik območja, ne pa tista_i, ki jih je tam pustil_a. V primeru prijave na inšpekcijo bo tako kaznovana država, saj je Betnavski gozd v njeni lasti. Govorile_i smo tudi o že izvedenih akcijah, katerih pobudnice_ki so bile_i krajanke_i. V gozdu se je zgodilo že nemalo čistilnih akcij, na katerih so čistile_i smeti pa tudi takih, na katerih so čistile_i gozd po žledolomu. Ob pomoči Slovenskih državnih gozdov so v Betnavskem gozdu konec leta 2018 na pobudo krajana postavile_i nove klopi, letos pa so se zasajala medovita drevesa.

Dejstvo je, da je vpliv gozdov velik na bližnjo in daljno okolico. Slovenija ima za evropske razmere nadpovprečno visok delež gozdov – 58,3 odstotkov ozemlja. Le ta pri nas iz leta v leto narašča, saj se zaraščajo travniki in neposeljena območja. Nekoliko drugače je v urbanih okoljih, kjer je gozdnatost precej manjša – le med 10 in 30 odstotkov, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest pa negativno vpliva na kakovost bivanja. Na sprehodu smo zato besedo namenile_i tudi pomembnosti gozda in zelenih površin v urbanih območjih, ki prebivalkam_cem nudijo številne koristi. Med drugim izboljšujejo lokalno mikroklimo in lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje, strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak do 8 stopinj in zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov. Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, kar pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, drevesa pa delujejo tudi kot filter zraka in vode ter zmanjšujejo onesnaženje s hrupom. Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave, obenem pa so pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne vrste. Pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta. Spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog, ki je dostopen vsem. Hkrati obisk gozda sprošča in pomirja.

Le tega se v Mariboru očitno premalo zavedamo, smo že več let priča vidnemu propadanju drevesnega fonda in posledično manjšanju dobrobiti, ki jih drevesa mestu prinašajo. SČKS že več let na različne načine opozarjajo na to, vendar se zdi, da Mestna občina Maribor za problematiko gozdov in dreves nima posluha. Betnavski gozd je bil po denacionalizaciji v lasti škofije, ob njenem bankrotu pa bi skoraj prešel v zasebne roke, saj MOM ni izkazala interesa po odkupu. To je v zadnjem momentu storila država in tako je sedaj Betnavski gozd v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. Hkrati je zaskrbljujoče dejstvo, da je za dosego minimalnih standardov kakovosti bivanja v mestu samo na desnem bregu reke Drave za 75 hektarjev premalo zelenih površin. Maribor, za razliko od Celja, ki ga je Darko Pristovnik izpostavil kot primer dobre prakse načrtovanja in upravljanja gozdnih površih na območju mesta, nima razvite “gozdne mestne strategije” niti strategije za vzdrževanje dreves. Še več, v zadnjem času smo priča odprodaji gozdnih površin, katerim se je s spremembo prostorskega načrta spremenila namembnost in so sedaj primerni za gradnjo. G. Darko je pojasnil, da Zavoda za gozdove Slovenije sicer poda strokovno mnenje, a na odločitve nimajo velikega vpliva. Občina v teh primerih namreč zasleduje kapitalistične interese in daje prednost denarju pred kakovostjo bivanjskega okolja. Prav zato je pomembno, da spremljamo dogajanje v svojem lokalnem območju, se povezujemo in z malimi koraki spreminjamo svet na bolje.

Povezava do ostalih fotografij