Tezno neustezno

Akcija Jane’s walk se ponavadi odvija v začetku maja, zaradi letošnjih razmer pa je svetovna koordinacijska organizacija preklicala izvedbe ter lokalne organizatorje_ke spodbudila k iskanju drugačnih rešitev. 

Stopinje mesta smo si tako zamislile sprehod, katerega trasa presega običajno lahko in prijetno hodljive razdalje ter zaobjema mnoštvo problemov, ki jih je v sprehajalnem druženju nemogoče nasloviti. Odločile smo se, da predstavimo problematike najbolj degradirane mestne četrti Maribora – Tezna. Redko kdo, ki na Teznem ne živi, tam preživlja svoj prosti čas in redko kdo zares razmišlja o tem, v kakšnih razmerah živijo Tezenčani_ke in kakšne so njihove možnosti za kvalitetno življenje ter razna udejstvovanja. Prav zato smo se odločile, da s kombinacijo posnetka in besedila problematike približamo širši publiki.

Posnetek si lahko ogledate tukaj:

V nadaljevanju bomo na kratko in v grobem predstavile razvoj tega predela mesta, nanizale območja, ki ga tvorijo ter se lotile problemov, ki jih izpostavljajo tam živeče_i. Njihova opozorila večinoma niso deležna resne obravnave in upoštevanja, še manj pa sprememb, s katerimi bi okoliš postajal prijetnejši in bolj varen za življenje. V opisovanju problematik smo izhajale iz aktivnosti samoorganiziranih prebivalk_cev Tezna, ki se sicer srečujejo vsakih 14 dni in si prizadevajo za večje vključevanje ljudi v procese v četrti in mestu ter prijetnejše bivanjsko okolje. Jasno je, da bi bilo potrebno spremeniti načine sprejemanja odločitev, hkrati pa tudi informiranja in okrepiti komunikacijo med vsemi deležniki ter tako povečati moč in vpliv ljudi na zadeve, ki se nas še kako tičejo. Zato naš sprehod, ki to ni, zaključujemo s ključnimi točkami, ki bi jih bilo na Teznem potrebno spremeniti, v epilogu pa sledi še nekaj kratkih razmislekov in vtisov o četrti.  

Podobo današnjega Maribora je močno zaznamoval proces industrializacije v 19. in 20. stoletju, saj je mesto predstavljajo večje industrijsko središče daleč naokoli. Razvoj industrije je tako vplival na strukturo prebivalstva, proces deagrarizacije, urbani razvoj mesta, vzorec poselitve na širšem območju Maribora, infrastrukturno omrežje, gospodarsko rast in socialni standard. Hitrejši razvoj industrializacije na območju Maribora je bil mogoč zaradi dobre cestne in železniške povezave industrijskih obratov z delavkami_ci, povezave med kapitalom in surovinami, reke Drave kot vodnim in energetskim virom ter veliko delovne sile, ki je imela dobro poznavanje obrti in trgovanja. Tako se je ob hitro rastočem trgu, močnem tujem kapitalu in pospešeni rasti prebivalstva urbano naselje razširilo in oblikovala so se območja Melja, Studencev in Tezna. Prva industrijska območja so vsebovala le industrijske in proizvodne obrate. Nahajala so se ob stanovanjskih naseljih in niso imela zaščitnih pasov ali zelenih barier, ki bi ublažila umestitev industrijskih objektov v neposredno bližino bivanjskega okolja. Stanovanjska območja so tako imela nezadostno kakovost bivanja. Okoljskih standardov in premišljenega celostnega načrtovanja sprva ni bilo.

Ena prvih večjih tovarn na območju Teznega je bila nemška Tovarna letalskih delov v 2. svetovni vojni za potrebe vojne industrije. Zaradi nevarnosti zračnih napadov so zgradili ogromno podzemnih rovov, ki so danes še vedno delno prehodni in po njih potekajo vodeni ogledi. Proizvodnja se je po vojni preusmerila v izdelavo tovornih vozil, tovarna pa se je preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor (TAM). Obstajala je vse do 90. let prejšnjega stoletja, leta 2000 pa so ustanovili Zavod poslovno-proizvodna cona Tezno, ki je upravitelj Cone Tezno.

Z razvojem industrije so se na Teznem izoblikovala štiri območja: površine za stanovanja, površine za centralne dejavnosti, kot so trgovske, oskrbne, storitvene, zdravstvene in vzgojne dejavnosti, površine za proizvodnjo in energetiko ter zelene površine in gozdovi. Prebivalke_ci Teznega živijo na nekdanjem industrijskem območju, ki se sicer spreminja, a brez prave vizije. V bližini stanovanjskih naselij ni veliko odprtih javnih površin in storitev, ki bi nudila prebivalkam_cem kvalitetno preživljanje prostega časa. Hkrati pa ni urejenega stika proizvodnega območja z bivalnim okoljem.  

Ena večjih in bolj poseljenih mestnih četrti je popolnoma neustrezna z vidika kvalitete in karakteristik bivanjskega okolja. Četudi gre za predel, kjer je industrija predstavljala poglavitno dejavnost, to ne opraviči dejstva, da prebivalke_ci nimajo ustrezne infrastrukture za kvalitetno življenje in preživljanje svojega časa. V četrti z okoli 12.000 prebivalkami_ci so štirje vrtci, dve osnovni šoli in srednja šola z dijaškim domom. Zdravstveni dom je v zelo slabem stanju in vprašanje je, kdaj se bo končno realizirala izgradnja novega. Javnih odprtih površin namenjenih druženju in rekreaciji je malo. Imajo dve javni igrišče za košarko, mali nogomet in rokomet, ki pa sta prav tako v nezavidljivem stanju. V četrti je nogometni klub, društvo za telesno vzgojo Partizan Tezno (TVD) in nekaj igrišč za tenis, dvoranske športe ter bowling. Slednji so profitne narave, zato jih h karakteristikam dobre javne in vsem dostopne infrastrukture ne moremo šteti. Prebivalke_ci pogrešajo več odprtih igrišč za otroke, mladino ter urbane in ekipne športe, želele_i bi tudi več urejenih sprehajalnih poti. Nekdaj pomembna točka Maribora – letno kopališče TAM, ki je bilo zgrajeno z udarniškimi akcijami, samoprispevkom in denarjem podjetji, se je klavrno izbrisala z zemljevida kopališko-rekreacijskih površin mesta. Obrobna mestna četrt je z mestom in nekaterimi predeli povezana s štirimi avtobusnimi linijami, ki potekajo po dveh najbolj prometnih cestah – Ptujski in Zagrebški cesti.

V četrti sta tudi dve železniški postaji – tovorna in potniška. Na slabo bivanjsko okolje vpliva še stanje cest in ulic, manjko pločnikov, kanalizacije, plinovoda in ostalih infrastrukturnih napeljav. Imajo kar 8 bencinskih servisov ter okoli 30 avtohiš in prodajaln rabljenih avtomobilov, 4 daljnovode in 2 transformatorski postaji ter radijski oddajnik s številnimi antenami in industrijsko cono. Današnja industrijska cona predstavlja skoraj polovico površine četrti, v njej pa se nahaja ogromno najrazličnejših dejavnosti, od katerih nobena ne dviguje nivoja kvalitete bivanja, prej obratno. Z leti se nekateri poslovni prostori po četrti praznijo, dejavnosti ukinjajo ali selijo, prostori ne dobijo nove namembnosti in ostajajo prazni. Po drugi strani se gradijo novi objekti, s čimer se še dodatno posega v že tako degradirano in zdelano okolje z malo zelenih, nepozidanih ali neindrustrializiranih površin. Ob večini robov četrti in stanovanjskih naselji je gozd, ki nudi vsaj nekaj možnosti za rekreacijo, preživljanje prostega časa in druženje v naravi. V naseljih so si prebivalke_ci večstanovanjskih objektov na funkcionalnih zemljiščih samoiniciativno uredile_i prostore za druženje, ponekod tudi za vrtnarjenje.

Podjetja v industrijski coni, katerih število nenehno narašča, se ukvarjajo tudi z dejavnostmi, ki predstavljajo nevarnost za okolje, živali in ljudi. V Coni Tezno se nahaja eno največjih skladišč kemikalij, strupenih snovi in nevarnih tekočin v Sloveniji (F.A. Maik), ki sicer stoji na vodovarstvenem območju. V primeru katastrofe bi bilo ogroženih preko 10.000 ljudi. Vplive bi čutila okolica, ki je oddaljena do 700 metrov od podjetja, občanke_i pa nimajo nobenih navodil, kako ravnati v primeru nesreče. Pred leti so prebivalke_ci tudi dobile_i brošuro Plinarne Maribor, v kateri je med drugim pisalo, da v primeru eksplozije rezervoarjev na Ledinah lahko pride do močnega poškodovanja objektov in ljudi (tudi smrti) v krogu 800 m, posledice pa bi čutile_i v krogu 2,5 km. Na Teznem je kar nekaj lakirnic, ki so problematične z vidika okoljevarstvenih standardov, ki se v prid velike industrije pri nas postopoma znižujejo in s tem dopuščajo, da podjetja svoje dele proizvodenj izvajajo pri nas. Z laki na osnovi topil denimo lakirnice s svojimi dejavnostmi škodijo okolju, živalim in ljudem.

Na Teznem je največje odprto odlagališče smeti, ki ga tvorijo deponije Snage, Surovine in Dinosa, od tega dve sortirnici odpadkov (Snaga, Surovina) in nova deponija na prostoru bivšega podjetja Dom-Smreka. Zaradi samovžiga nevarnih odpadkov je prišlo že do več požarov, nedavno pa do enega večjih, ki je povzročil močno onesnaženost zraka. Ljudje živijo v strahu, kdaj bo ponovno zagorelo in kakšne bodo razsežnosti škode. V toplejših mesecih je zaradi kupov odpadkov prisoten smrad po celotni četrti, občasno pa se med transportom razsute smeti znajdejo tudi na ulicah. Omeniti velja še deponiji na Zagrebški cesti in v Coni Tezno, kjer se nahajajo velike količine starega betona, asfalta, gramoza, zemlje in drugih gradbenih odpadkov.

Na Teznem poteka tudi ena bolj obiskanih nedeljskih prireditev v Sloveniji, kramarski sejem, ki pritegne 6000 in več ljudi. Sejem se je razširil že na sosednja parkirišča in na zelenice, povzroča pa mnoge nevšečnosti in sive lase okoliškim prebivalkam_cem ter negativne posledice v okolju. Udeleženke_ci parkirajo povsod – na pločnikih, zelenicah in v sosednjih ulicah.

V industrijski coni in okolici aktivno sekajo drevesa – v letu 2019 so podrli več kot 500 zdravih dreves. Od marca 2018 intenzivno padajo na območju kramarskega sejma, prav tako ob Logističnem centru in Pošti Slovenije. Posekali so tudi 50 borovcev, v svoji najzrelejši rasti, na robu platoja ob glavnem vhodu v bivši TAM. Prodaja se tudi zemljišče med diskontno trgovino in priključkom k avtocesti, ki je trenutno še poraščeno z gozdom, investitor pa le-tega najbrž ne bo ohranil. Prebivalke_ci so upravičeno zaskrbljene_i o vnovičnem sekanju še kako pomembnega zelenja. 

Prebivalke_ci Teznega se soočajo tudi s prometno problematiko – Ptujska cesta je ena izmed najbolj prometnih cest v Mariboru, četrt pa je ob prometnih konicah skoraj neprevozna, predvsem zaradi gostote tovornega prometa. Povečala se je tudi prisotnost vozil avtošol, ki ure vožnje opravljajo na trenutno še nevzpostavljenem poligonu varne vožnje za vozila vseh kategorij, ki pa delno že obratuje. Prebivalke_ci Tezna mu odločno nasprotujejo, saj se jim zdi skrajno neprimerno v okoljsko že tako obremenjeno četrt umestiti še poligon varne vožnje. Prepričane_i so, da poligon ne sodi v mesto in da bodo obremenitve za četrt prevelike, saj poligon predstavlja infrastrukturo za dodatna usposabljanja varne vožnje za širšo regijo. Njihovi pomisleki so bili s strani MOM preslišani ali zavrnjeni. Zgovorno je tudi dejstvo, da je na Teznem kar 8 bencinskih servisov, od tega 6 na Ptujski cesti na razdalji 1,5 km, in 1 plinski servis na Zagrebški cesti.

Kar nekaj cest, tudi v bližini šol in vrtcev, je brez pločnikov, veliko ulic tudi brez prometnih označb in znakov. Nekaj ulic na Teznem je še vedno brez kanalizacije pa tudi plinovoda in ostalih napeljav.

Tovarni TAM in Metalna, nekdaj pomembna industrijska veljaka in gonili sili razvoja ne zgolj četrti pač pa mesta in regije oziroma tudi države, sta za svoje delavke_ce skrbela veliko bolje kot sedaj občina skrbi za svoje občane_ke. Aktivno so se reševali stanovanjski problemi delavk_cev z izgradnjo delavskih naselji oziroma s sredstvi za individualno gradnjo, spodbujalo se je kulturno udejstvovanje in izobraževanje, planinarjenje, rekreacija, oddih, športne dejavnosti in ustrezna prehrana, aktivnosti za mlade in družbeno-politično organiziranje. Že več desetletij pa ta pomembna tehnična in industrijska dediščina brezobzirno propada. Ko se danes sprehodimo po Coni Tezno, kaj hitro postane jasno, da ni bilo nobene vizije, kaj šele vodil, s katerimi bi lahko izkoristile_i potenciale industrijske zapuščine mesta. Objekte bi lahko vzdrževali v stanju in podobi, kakršni so bili, njihovo namembnost pa prilagodili potrebam okolja in potencialom skupnosti.

Kot ključen problem, ki pa ni prisoten zgolj na Teznem, pač pa je značilen za vse mestne četrti in krajevne skupnosti Maribora, je neustrezna komunikacija med občinskimi službami in prebivalkami_ci ter ostalimi deležniki, vpetimi v družbo in prostor ter procese, ki se tu odvijajo. Ljudje so redko vključeni v soodločanje o svojem bivanjskem okolju. Nikoli niso zares percipirane_i kot resne_i in relevantne_i sogovornice_ki glede predvidenih projektov. Njihove pobude, opozorila, zadržki in vprašanja so dojeti kot nebodigatreba, njihove izkušnje in videnja pa imajo v očeh odločevalcev ničelno vrednost. Zasledujejo se parcialni interesi in profit, ki usmerja odločitve na večini nivojev že več desetletij, s tem pa okolju in vsemu živemu povzroča nepopravljivo škodo. 

Mestna občina Maribor do sedaj ni izkazala nobenega zanimanja za vse naštete problematike Teznega in dobrobiti tamkajšnjih stanovalk_cev. Dokler podjetja poslujejo dobičkonosno in polnijo proračun, mestnim oblastem očitno ni mar, če se s tem uničuje življenjski prostor in posledično zdravje občank_ov. Takšno stanje pa postaja alarmantno in ni nikakor vzdržno, zahteva pa takojšnje ukrepanje.

Prebivalke_ci Teznega so denimo v začetku pomladi pripravile_i peticijo, s katere podpisi se bodo obrnile_i na župana in druge organe Mestne občine Maribor z zahtevami:

  1. Zavzamejo naj se za izboljšanje varnosti v industrijski coni Tezno.
  2. Izdelajo naj načrte za boljše zavarovanje stanovanjskih predelov pred negativnimi vplivi industrijske cone Tezno na okolje in zdravje prebivalk_cev ter te načrte javno predstavijo prebivalkam_cem Tezna.
  3. Izboljša naj se življenjski prostor prebivalk_cev Tezna z obnovo ali vzpostavitvijo novih rekreacijskih in zelenih površin, obnovo zdravstvenega doma in omogočanje izvajanja kakovostnih brezplačnih kulturnih vsebin na primernih lokacijah. V kolikor slednjih v lasti MOM ni, naj le-ta primerna prostore odkupi in obnovi, ali zgradi na novo.

Lansko poletje so problematične točke v četrti predstavile_i in si jih na terenu ogledale_i z dr. Majo Simoneti, vodjo projektov na IPoP – Inštitutu za politike prostora, krajinsko arhitektko in urbanistko. Po njenem mnenju bi bilo za izboljšanje razmer potrebno tudi: 

  • od občine zahtevati, da ukrepa in posreduje ter zagotovi aktualne in razumljive javne informacije o dejavnostih v območju, izdela strateški načrt sanacije (opredeli pogoje urejanja javnih površin in stikov med stanovanjskimi območji in proizvodnjo v območju), pripravi v sodelovanju s prebivalkami_ci program spremljanja razmer in sodelovanja z lastnicami_ki in izvajalkami_ci dejavnosti v območju o ukrepanju v primeru nesreč, pomiri prebivalke_ce z aktivnim reševanjem problemov;
  • imenovati mešano strateško delovno skupino in oblikovati program sodelovanja in poročanja;
  • informirati medije o razmerah saj prebivalke_ci niso proti podjetjem, jih pa skrbi, ker zares ne vedo, kaj se dogaja in kako nevarno je to za njih, razmere pa se s sekanjem dreves in novimi dejavnostmi v okolju res poslabšujejo, čeprav občina vztrajno zatrjuje, da se ne;
  • vključiti šole in vrtce, socialno službo, zdravstveni dom v razpravo o razmerah in v iskanje rešitev za izboljšanje razmer;
  • opozoriti NIJZ in MOM, da je Maribor kot prvo Zdravo mesto v Sloveniji (od leta 1993) morda pozabilo na svoje dolžnosti in sprožiti preko tega odziv občine in zagon ukrepanja za povezovanje skupnosti in sanacijo razmer na območju – dvigniti kakovost bivanja za vse.

Tega, kam nas bo pripeljala prihodnost, sicer ne vemo. Skupaj pa lahko stremimo k temu, da bo glas civilne družbe slišan in da bo dobrobit vseh pomembnejša od interesov in profita posameznic_kov. Posebaj sedaj, ko smo na državni ravni priča spremembam zakonodaje v prid slednjega, moramo biti še bolj vztrajne_i in povezane_i, da s skupnimi močmi to preprečimo. Da presekamo z agresivnim pohodom kapitalizma in si tudi v duhu zapuščine in idej Jane Jacobs prizadevamo za vključujoča, odprta mesta po meri ljudi in ne kapitala.

Ker se tokrat nismo sprehajale_i skupaj in nismo imele_i možnosti sproščenega klepeta med hojo od ene do druge točke ter tega, da o problematikah, ki jih ljudje opažajo v svojem bivanjskem okolju spregovorimo na terenu, smo vseeno zbrale nekaj izkušenj in pogledov na Tezno od ljudi, ki tam živijo oziroma so nekdaj živele_i.

“Kot blokovskemu dekletu je bila zame selitev na Tezno v hišo dobrodošla sprememba. Predel med Stražunom in avtocestnim odsekom me še danes, po 7 letih bivanja tukaj, preseneča – v umirjenosti predela, tudi relativno čistem in svežem zraku (nesreče v fabrikah/Snagi to sicer zelo pokvarijo). Hkrati je res, da določenih bivanjskih elementov nimamo na dosegu roke, primanjkuje odprtih igrišč, zaprtih dvoran/stavb, prav bi prišel kak medgeneracijski center (ali dva). Pa tudi pot v center mesta s kolesom ni tako sproščujoča kot iz drugih predelov mesta.”
Vesna

“Zgodba Tezenčanov v bistvu izvira iz dela in na to so predvsem starejši Tezenčani še vedno zelo ponosni. Mojega deda je na Tezno, kot mnoge druge, privabila služba v tovarni avtomobilov (TAM), kjer so si s predanostjo delu s sodelavci med vikendi »na roke« zgradili neštete domove in ustvarili družine. Ta človeškost se je skozi leta negovala in rečem lahko, da so me predvsem odnosi med ljudmi – spoštovanje soseda, povezovanje in medsebojna pomoč – zadržali na Teznu, kjer živim z družino v hiši svojih prednikov in sem na to ponosen.”
Sebastjan

“Včasih smo na Teznu imeli vse. Gasilsko društvo, kulturno društvo, klub mladih, nogometni klub, rokomet, odbojko, imeli smo celo svoj kino. Danes nimamo nič od naštetega, le dve odprti igrišči, ki se redno ne vzdržujeta. Tezno je tempirana bomba, v industrijski coni je veliko obratov, za katere prebivalci zares sploh ne vemo, kaj vse se tam dogaja, niti nam pristojni ne posredujejo informacij, ki jih zahtevamo. O nočnih požarih v Surovini se ne poroča, v medijih se je pojavila novica o velikem požaru, to pa je bilo to. Več medijskega prostora je dobil performans sežiganja gum v centru mesta kot požari v Surovini. Razmere, kot jih imamo pri nas, so unikum v Sloveniji. Vprašaš se, kdo je tu nor, o nobenih projektih in načrtih se ne obvešča nas, ki tu živimo. Odločevalci dvignejo roke ob okoljsko nevarnih in spornih projektih, zdi se, da nismo zares del Maribora, da nikomur ni mar za nas in nas še bolj potiskajo na rob. Sedaj v času epidemije se je opazila velika razlika, ko je proizvodnja stala, je bil zrak občutno bolj čist, več je bilo živali in ptic, bilo je mirno, brez ropota. In k temu, da se ropot sicer zelo širi po četrti pripomore to, da vsak, ki kupi del zemlje, poseka vsa drevesa. Včasih so drevesa predstavljala bariero med industrijo in bivanjskim okoljem, sedaj ta izginja, sosedje pa trpimo. Nismo proti industriji in proizvodnji, a naj bo ta odmaknjena od stanovanjskih površin, dejavnosti transparentne in zasledovane okoljske direktive. Želimo si čist zrak, da bomo lahko živeli. Pomembna so nam drevesa, vsako, ki pade, predstavlja gromozansko izgubo. Žalostno je to, da nas noben ne šmirgla, zgoraj opisano pa je le delček problematike, ki nas pesti na Teznu.”
Stanko

“Na Teznu sem živel med 3. in 24. letom svojega življenja. Z očetom sva živela v Iršičevi ulici, ki se imenuje po narodnem heroju, čigar vnuka, se mi zdi, sem nato srečeval v študijskih letih v Študentskih domovih v Rožni dolini v Ljubljani. Ampak tako, živel, sem na Teznu samo nekje do 15. leta, nekje v letih med letoma 1982 in 1994. Ko sem začel hoditi v srednjo šolo, so se moje poti čez Tezno in druženja z vrstniki iz takratnih krajevnih skupnosti Slave Klavore, Martina Konšaka in Silvire Tomasini končala.

Iršičeva ulica je danes ena dveh ulic s po nekaj hišami tik ob železniški progi okrog katerih se je nekoč razprostirala tovarna Metalna. Na tej strani Ptujske je pač bilo tako, da so bile ulice skrite med tovarnami. Ti dve ulici sta bili nekoč železničarski koloniji. Do druge svetovne vojne so bile tam vse hiše enake, a nekatere od teh je doletelo zavezniško bombardiranje leta 1944. Nekatere od parcel so nato ostale prazne, s sledmi temeljev in pragov, na nekaterih so zgradili nove hiše – drugačne.

Tezno se razteza med železniško progo, ki je bila trasirana že ob izgradnji železnice Dunaj – Trst, na jugozahodu in gozdom Stražun na severovzhodni strani. Na pol ga deli Ptujska cesta. Na severu se Tezno zaključi, kjer se Ptujska cesta, železnica in Stražun za hip stkejo, njegov južni rob pa počasi izgineva vzdolž stare magistralke.

Moje poti po Teznu so tako bile dejansko prečenje Tezna od železnice do Stražuna; sprva do vrtca, nato do osnovne šole. Pot do osnovne šole je bila dolga okrog 1,3 kilometra. Bilo je tako, da smo tisti, ki smo že ali pač še obiskovali OŠ Slava Klavora včasih v večjih, včasih v manjših, včasih v večjih skupinah hodili lepo peš. Vmes smo se pogovarjali, zmerjali in včasih kepali – takrat je bil pozimi še sneg.

Čeprav danes slabo spremljam, kako točno se razvija Tezno, imam občutek, da se je precej spremenilo. Ni več policijske postaje, gostilne doma upokojencev, restavracije Kovinar, ne vem, kaj je s stadionom – že takrat, ko smo tam prižigali prve cigarete, je bila tribuna že napol porušena. Na tistem travniku, ki smo ga prečkali, mislim, da je avtomobilski salon in ne vem, če ima trgovina Tima še tisto pločevinasto rdečo streho.

Taka je bila moja pot čez Tezno. To je bila pot v šolo in iz nje. Kljub razmeroma dolgi poti- seveda nič v primerjavi s potmi, ki so jih še morali ubirati naši starši, smo v šolo prihajali točno, ne pa ravno tudi domov. To je bila pot, ki je v eno smer predstavljala obvezo in v drugo svobodo.
No, saj tako je tako z večino poti v življenju.”
Peter

“Šolanje v TŠC Maribor je svojevrstna izkušnja, ki ima svoje prednosti in slabosti. Industrializirano okolje Tezna je popolno za razvoj podmladka tehniške stroke. Čeprav si kot dijaki in študenti večkrat zaželimo bližine centra mesta, ima preživljanje časa malice v “kafiču” med delavci iz industrijske cone bivšega TAMa svoj čar.”
Simon

“Tezno mi ni bilo nikoli zares fajn. Vedno je bil nek čuden filing. Fajn je sicer, da je tam gozd, da imas vsaj neko možnost za odmik od industrijskega vzdušja četrti in z njim zeleni predel. Mi je pa bilo večino časa tam precej neprijetno. Grozno je bilo opazovat razvoj Ptujske in izgradnjo vseh avtohiš, ki pa so se postopoma tudi praznile. Tezno mi je vedno predstavljalo zgolj in samo prostor, kjer prespiš. Še tisti bari in restavracije, ki so tam, so bolj za lokalno kliantelo. Je predel mesta, ki ga nikoli ne bi izbrala za svoj dom.”
Nina